Vozniki avtobusov: Se bo moralo zgoditi najhujše, da se bo minister zganil?

Sindikalisti opozarjajo na nevzdržne razmere za voznike avtobusov

Sindikalisti opozarjajo na nevzdržne razmere za voznike avtobusov. Kljub stavki leta 2017 se ni zgodilo nič, pravijo in ministra sprašujejo, “ali se bo res moralo zgoditi najhujše”, da se bo zganil in ukrepal, da vozniki ne bodo tako obremenjeni.

Sindikat voznikov avtobusov Slovenije, ki ga zastopa Endre Mesaroš, je v izjavi za medije zapisal, da se kljub stavki v letu 2017 ni zgodilo nič od zahtevanega, kar bi poklicu vrnilo varno in zdravo delovno okolje in spodobno plačilo za odgovorno delo.

Spomnili so, da se je v preteklosti “zavoljo pasivnosti države” dovolilo, da so delodajalci v cestnem prometu enostransko prenehali vplačevati poklicno zavarovanje, ki voznikom pripada ob predpogoju, da na delovnem mestu preživijo vsaj 80 odstotkov dejanskega delovnega časa, in da so ukinili delo sprevodnika, tako da je vse delo s strankami na plečih voznega osebja. Pogosto je tudi vozno osebje edino, ki je odgovorno tudi za čistočo in varnost v vozilu.

Sindikat je poudaril nizko plačilo za voznike, saj se v efektivni delovni čas šteje le čas, ko se avtobus premika, vse preostalo pa je čas razpoložljivosti, ki je slabše plačan. Tako je osebje ogromno časa odsotno od doma za osnovno plačilo, ki se giblje okoli zneska minimalne plače.

Že pred epidemijo so pozivali k razbremenitvi voznikov (npr. z uvedbo brezgotovinskega poslovanja in ukinitvijo časa razpoložljivosti) ter izboljšanju njihove varnosti in varnosti uporabnikov (npr. z ureditvijo delovnega časa, določitvijo voznikov za uradne osebe, ničelno toleranco do kršenja delovne zakonodaje), a vse zaman, pravijo. Poklic je razvrednoten in nezanimiv za delavstvo v Sloveniji, pred epidemijo je bil bazen za nove kadre vedno bolj Balkan.